Orodje za dostopnost
V dolini v Arnovem selu se je včasih nahajal panonski tip vodnjaka na natego - »štumbl« po artiško. Bil je edini v teh krajih. Voda je tu slaba, saj so jo uničili z neprimernim odvajanjem odpadne vode v teren, ker širše območje nima kanalizacije.
Štumbl v dolini Volčjaka je rekonstruiran po pričevanju domačinov. Slikovnega materiala nismo našli. Podoben vodnjak, a nekoliko večji, imajo v muzeju na prostem v Rogatcu.
Gre za vodnjak panonskega tipa z dvižnim mehanizmom "čapljo", ki ga najdemo na območju od Dunaja do Romunije. V krajih pod Donačko goro so takšne vodnjake lahko postavili na kmetijah v nižinskih predelih, kjer so že po nekaj metrih kopanja naleteli na podtalnico. Zajemanje vode je zaradi kamna na vzvodu, ki deluje kot protiutež, zelo enostavno. Leseno vedro ima varnostni zatič, da se med dviganjem ne prevrne
vir: https://www.rogatec.si/project/vodnjak-stepih-na-capljo/
Mlaka je bila v preteklosti zelo značilen vodni vir za Artiče. Uporabljali so jih še do 60-ih oziroma 70-ih let 20. stoletja. Mlaka je bila skoraj pri vsaki hiši, ker ni bilo pitne vode. Tu se je napajala živina, prali so perilo, vodo so uporabljali za prašiče (ko so jim kuhali), za pranje orodja. Po pitno vodo je bilo potrebno iti daleč k potoku, zato so jo uporabljali samo za pitje in kuhanje.
Zakaj je bilo tu toliko mlak?
Kamninska sestava tal v Artičah in okolici je iz nepropustnega sloja, lapornata, iz kamnine, ki ji tu rečejo »kremenc«. Je zelo trda - lahko bi rekli kot beton - in je 100 % nepropustna.
Na Banovi domačiji je voda višje od okolice, saj je zemlja nepropustna. Mlake so sedaj zasipane, ker imamo vodovode in ker je drugačen tudi način življenja. Ohranili sta se le še dve mlaki.
Je pa mlaka še vedno pomembna zaradi svojega biotskega življenja.
Mláka je manjša kotanja s stoječo vodo, ki je lahko naravnega ali umetnega izvora in se večji del leta ne izsuši. Mlaka je manjša od ribnika. Količina vode običajno zelo niha, saj je odvisna od podtalnice, padavin ali izvira. Tudi temperatura vode in količine raztopljenega kisika in hranilnih snovi so zelo spremenljive. So pomemben življenjski prostor mnogim rastlinam in živalim, ki so se prilagodile razmeram v njih
vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mlaka
ZALOČKA
Pod Volčjim rebrom je travnik, ki mu domačini rečejo Zaločka. Na njem je bil izvir, kjer je bila voda vedno topla. Imela je okrog sedemnajst stopinj. V današnjem času se je izvir prestavil malo nižje. Bližnji kmet si je ogradil zbirališče vode za namakanje. Vseeno je bil travnik kljub zelo mrzlemu vremenu manj zamrznjen kot ostali okoli. Tudi stoječa voda ni bila zamrznjena.
Ob toplejših tokovih je trava bolj zelena in iz mokrišča se dviga megla. Domačini so ob pogledu na takšne meglice nekoč rekli otrokom, da povodni mož juho kuha.
GRIČEK AJDOVO ZRNO
Grič ima zelo lepo piramidasto obliko. Dokler so kosili s kosami, je bil viden tudi rob.
vir: povzeto po brošuri Po poteh zgodb, Kozjanski park, 2007
VOLČJE REBRO
Slika prikazuje hrib z imenom Volčje rebro, ki je ime dobil po svojih nekdanjih prebivalcih. V Volčjaku so namreč dolgo živeli volkovi. Zadnji med njimi naj bi napadel vola. Ta ga je z rogovi tako stisnil ob hrib, da mu je polomil vsa rebra. Domačini so tukaj našli veliko volčjih kosti in nekateri domnevajo, da so sem volkovi hodili poginjat (nekaj podobnega kot slonje pokopališče).
VOLČJE IN TORPETKA
Ime vasice Volčje pojasnjuje zanimiva zgodba. Živina iz vasi je nekoč pozimi, ko se je odšla napajat k vodi, zašla v ozko sotesko, v kateri so živeli volkovi. Lačni volkovi so govedo napadli, eden od volov pa je razjarjenega volka z rogovi hrabro potisnil ob breg in ga tja tiščal, dokler niso prihiteli vaščani in ju spravili narazen. Od tedaj se ta dolina imenuje Volčjak, vas v bližini pa Volčje.
Ta pa ni bila vedno na mestu, kjer stoji danes. Vas je stala nekoliko niže. Pravijo, da je bila tako skrita, da je še Turki niso našli. Hiše so bile lesene in pokrite s slamo. Stara vas je pogorela. Nekateri pravijo, da so, medtem ko so moški izsekavali gozd, ženske kuhale in pekle in tako zakurile celo vas. Drugi pravijo, da so živeli tukaj »žleht« ljudje in da je nekdo vas zažgal. In ker je, kot pravijo domačini, vas gorela od torka do petka, so jo poimenovali kar Torpetka.
(vir: povzeto po brošuri Po poteh zgodb, Kozjanski park, 2007)
Izhodišče je na Banovi domačiji (najbližji naslov Artič). Od tod se lahko podate v Banovo »hosto« na vadbene otoke, se v dolini potoka Volčjaka sprehodite po energetskih točkah (Artiški vrelec energije), ki jih je aktiviral priznani bioterapevt Marjan Ogorevc ali pa najmlajše poučite o vodnih virih ob potoku in doživetje zaokrožite z legendami Volčjaka.
Lahko se odpravite na pohod po Artiški sadjarski poti ali se preizkusite orientaciji.
Foto Branko Brečko
Ste ponosni na našo skupnost? Pošljite nam svoje fotografije in pomagajte obogatiti našo spletno stran.
Zelo bomo hvaležni za vaš prispevek.
POSLOVNI ČAS
Torek 7.00 – 15.00
Četrtek 7.00 – 15.00
Petek 7.00 – 13.00
URADOVALNI ČAS:
Torek 9.00 – 11.00
Četrtek 9.00 – 11.00
KORISTNE POVEZAVE