Področje nepremične kulturne dediščine obsega posamezne stavbe ali skupine stavb, naselbinska območja, zlasti stara mestna in vaška jedra, arheološka najdišča, oblikovano naravo in kulturno krajino. Na Banovi domačiji lahko nepremično kulturno dediščino predstavimo po posameznih stavbah, in sicer: glavna objekta sta kmečka hiša in sestavljeno gospodarsko poslopje, medtem pa domačijo sestavljajo še svinjak s svinjsko kuhinjo, koruznjak, drvarnica, obnovljena sušilnica za sadje, prenesen hram in rekonstruiran čebelnjak. Vsi objekti na domačiji so leseni in, razen drvarnice, kriti s slamo.
Banova hiša
Banova hiša je edina stavba v sklopu domačije, ki je v celoti postavljena na novo. Hiša je zgrajena na podlagi značilnosti stare, delno še ohranjene hiše. Notranjščina hiše je dobila novo funkcijo in je prilagojeno sodobnim potrebam upravljavcev in obiskovalcem. Skozi vrata, ki so na dvorišči strani, obiskovalec stopi v prostor, ki je veža in kuhinja obenem. Kuhinja ima zidan štedilnik in kurišče za peč. Levo od vhodnih vrat je največji bivalni prostor, imenujemo ga »velika hiša«, saj zavzema skoraj polovico notranje površine hiše.
Gospodarsko poslopje
Ta prostor sedaj uporablja tudi Krajevna skupnost za sestanke, razna srečanja in praznovanja. Na drugem koncu hiše, desno od vhodnih vrat, sta dva manjša prostora, soba in kamra. Eno uporablja kulturno društvo za svoje potrebe, druga pa služi kot shramba oz. priložnostna kuhinja. Iz veže vodijo stopnice na podstreho. Hiša ima še en vhod, in sicer s kolovozne poti. Sestavljeno gospodarsko poslopje ali stan je največja obnovljena stavba, katere sestavni deli so postavljeni, oz. dodani v različnih časovnih obdobjih.
Hram in vinogradi
Stavbo sestavljajo: hlev, ki je osrednji del in najverjetneje najstarejši del z letnico 1871 na lesenem podboju. Ko je gospodar prihranil nekaj denarja in ko se je pokazala potreba, je dogradil nov del. Hlevu je bil najprej dodana dodana kašča, nato pod in klet, nazadnje pa še dva listnjaka na enem in drugem koncu poslopja. Objekt v dolžino meri približno 30 metrov in je med najdaljšimi stavbami v Sloveniji, ki je krit s slamo. V vseh teh prostorih je zbranih in razstavljenih že več kot 400 kosov različnih orodij in naprav, med katerimi je tudi preša ali stiskalnica za sadje.
