Premična kulturna dediščina so posamezni predmeti ali skupine predmetov, nastali kot rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja.
Na Banovi domačiji je po zadnjem popisu več kot 400 predmetov. Zanimivost le teh je, da so dobro ohranjeni in se hranijo v prostorih, kjer so jih domačini uporabljali tudi v preteklosti. Med zanimivejšimi so zagotovo skrinje, pripomočki za predelavo sadja, voz, orodja za delo na polju ter
pripomočki za obdelavo lesa. Omenimo naj lese, pladnje iz spletenih viter, na katerih so v sušilnici, peči ali na prostem sušili sadje.
Zanimivost domačije je tudi del stene gospodarskega poslopja med hlevom in kaščo, na katero je gospodar obešal raznovrstne predmete, od pomožnih delov orodij do polomljenih kosov. Menda je le stežka kaj zavrgel. Steno smo zato poimenovali »čez sedem let vse prav pride«.
Poleg obnove poslopij upravljavec domačije dopolnjuje tudi manjkajoče predmete in orodja, ki so bila nekoč potrebna za življenje in delo na domačiji.
V tem delu Slovenije je bila v preteklosti ena glavnih gospodarskih dejavnosti sadjarstvo. V času med prvo in drugo svetovno vojno je na tem območju cvetela posebna vrsta predelave sadja oz. predelave sliv (slivarji), ki so jih odkupovali kupci iz Italije. Nabrane slive so ženske najprej olupile, nato so
jih moški razkoščičili, nakar so jih na soncu posušili in takšne v posebnih vrečah tudi prodali.
Olupke in pečke so uporabili kot dodatek drugemu sadju, namočenemu za žganje. Na to temo je na domačiji urejena muzejska zbirka, v okviru katere so zelo stari primerki orodij, s katerimi so na kmetiji nekoč pridelovali in predelovali sadje.
