Mlaka je bila v preteklosti zelo značilen vodni vir za Artiče. Uporabljali so jih še do 60-ih oziroma 70-ih let 20. stoletja. Mlaka je bila skoraj pri vsaki hiši, ker ni bilo pitne vode. Tu se je napajala živina, prali so perilo, vodo so uporabljali za prašiče (ko so jim kuhali), za pranje orodja. Po pitno vodo je bilo potrebno iti daleč k potoku, zato so jo uporabljali samo za pitje in kuhanje.
Zakaj je bilo tu toliko mlak?
Kamninska sestava tal v Artičah in okolici je iz nepropustnega sloja, lapornata, iz kamnine, ki ji tu rečejo »kremenc«. Je zelo trda - lahko bi rekli kot beton - in je 100 % nepropustna.
Na Banovi domačiji je voda višje od okolice, saj je zemlja nepropustna. Mlake so sedaj zasipane, ker imamo vodovode in ker je drugačen tudi način življenja. Ohranili sta se le še dve mlaki.
Je pa mlaka še vedno pomembna zaradi svojega biotskega življenja.
Mláka je manjša kotanja s stoječo vodo, ki je lahko naravnega ali umetnega izvora in se večji del leta ne izsuši. Mlaka je manjša od ribnika. Količina vode običajno zelo niha, saj je odvisna od podtalnice, padavin ali izvira. Tudi temperatura vode in količine raztopljenega kisika in hranilnih snovi so zelo spremenljive. So pomemben življenjski prostor mnogim rastlinam in živalim, ki so se prilagodile razmeram v njih
vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mlaka
