ZALOČKA
Pod Volčjim rebrom je travnik, ki mu domačini rečejo Zaločka. Na njem je bil izvir, kjer je bila voda vedno topla. Imela je okrog sedemnajst stopinj. V današnjem času se je izvir prestavil malo nižje. Bližnji kmet si je ogradil zbirališče vode za namakanje. Vseeno je bil travnik kljub zelo mrzlemu vremenu manj zamrznjen kot ostali okoli. Tudi stoječa voda ni bila zamrznjena.
Ob toplejših tokovih je trava bolj zelena in iz mokrišča se dviga megla. Domačini so ob pogledu na takšne meglice nekoč rekli otrokom, da povodni mož juho kuha.
GRIČEK AJDOVO ZRNO
Grič ima zelo lepo piramidasto obliko. Dokler so kosili s kosami, je bil viden tudi rob.
vir: povzeto po brošuri Po poteh zgodb, Kozjanski park, 2007
VOLČJE REBRO
Slika prikazuje hrib z imenom Volčje rebro, ki je ime dobil po svojih nekdanjih prebivalcih. V Volčjaku so namreč dolgo živeli volkovi. Zadnji med njimi naj bi napadel vola. Ta ga je z rogovi tako stisnil ob hrib, da mu je polomil vsa rebra. Domačini so tukaj našli veliko volčjih kosti in nekateri domnevajo, da so sem volkovi hodili poginjat (nekaj podobnega kot slonje pokopališče).
VOLČJE IN TORPETKA
Ime vasice Volčje pojasnjuje zanimiva zgodba. Živina iz vasi je nekoč pozimi, ko se je odšla napajat k vodi, zašla v ozko sotesko, v kateri so živeli volkovi. Lačni volkovi so govedo napadli, eden od volov pa je razjarjenega volka z rogovi hrabro potisnil ob breg in ga tja tiščal, dokler niso prihiteli vaščani in ju spravili narazen. Od tedaj se ta dolina imenuje Volčjak, vas v bližini pa Volčje.
Ta pa ni bila vedno na mestu, kjer stoji danes. Vas je stala nekoliko niže. Pravijo, da je bila tako skrita, da je še Turki niso našli. Hiše so bile lesene in pokrite s slamo. Stara vas je pogorela. Nekateri pravijo, da so, medtem ko so moški izsekavali gozd, ženske kuhale in pekle in tako zakurile celo vas. Drugi pravijo, da so živeli tukaj »žleht« ljudje in da je nekdo vas zažgal. In ker je, kot pravijo domačini, vas gorela od torka do petka, so jo poimenovali kar Torpetka.
(vir: povzeto po brošuri Po poteh zgodb, Kozjanski park, 2007)
